Veliko tega, kar slišimo in vidimo okoli sebe, ujame naše misli, izkrivlja sodbe in potiska iracionalne ukrepe (povlecite ves denar iz bančnega depozita, ne da bi se ustavili, da bi poslušali sporočila za novice, medtem ko le ogrejejo občutek tesnobe ...). Učinek tega okoliškega pesimizma se kaže v naših možganih (natančneje, v območju cingularne skorje), pojasnjujejo nevropsihologi..
Danes na borzah vladata recesija in anksioznost, jutri bo prišlo do vzpona in evforije ... Težko nam bo odmakniti, da ne pustimo teh "manično-depresivnih" nihanj finančne sfere v nas. Kaj se zgodi, je ameriški sociolog in Nobelov nagrajenec Robert K. Merton imenoval "samoizpolnitveno prerokbo". Naše ideje o prihodnosti vplivajo na samo prihodnost: začenjamo delovati v skladu s pričakovanji in s tem uresničiti "prerokbo"..
Namesto da bi se odzvali na strah ali jezo, se vprašamo: kaj me res moti? Ali sem prepričan, da je ta alarm veljaven? V kolikšni meri sem posebej prizadet? Cilj, ki ga je pojasnila eksistencialna psihoterapevtka Svetlana Krivtsova, je "označiti razliko med dejanskimi tveganji, ki jih kriza predstavlja za nas, in tistimi, ki so namišljena." V krizi se bojimo, da bi lahko uničil naše navade. Toda krizo je mogoče razumeti kot priložnost, da ponovno razmislimo o naših prednostnih nalogah in ponovno potrdimo naša načela, »sprašujemo se, kaj je za nas res pomembno«, ugotavlja psihoterapevt..
Na splošno, delaš zase, čeprav majhne, prijetne stvari, je zanesljiv način, da izboljšaš svoj odnos do sebe in kaj se dogaja okoli tebe. Da si dovolite, da preživite dan v postelji s knjigo, ki ste jo že dolgo želeli prebrati; brez razloga, da bi videli prijatelje; kupite domov šopek cvetja na poti domov z dela; pogledaj frizerja ali pojdi v kino na jutranjo sejo ... Na takšno samooskrbo se odzivamo s povečevanjem samospoštovanja (običajno nam je mar, kdo je pomemben, drag, za nas dragocen), zaupajmo si več in zato postajamo bolj odporni na pesimizem in začenjamo zaznavati svetlejših barv.